V šoli stremimo k težnji zagotavljanja kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Spremembe učnih načrtov, uporaba sodobnih metod in oblik dela, formativno spremljanje učenčevega napredka, zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja in še marsikaj drugega je ključnega pomena za pripravljenost šole za nenehen proces izboljševanja, za medsebojno zaupanje, skupna prepričanja in cilje, predvsem pa za predanost in vključenost učiteljev.
Pomembno je, da v šoli razvijamo t. i. evalvacijsko kulturo, pri čemer krepimo pozitiven odnos do spremljanja in vrednotenja lastnega dela in dela drugih, da poskrbimo, da je samoevalvacija kot orodje za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti vpeta v »redno« delovanje šole, da skrbimo za krepitev zmožnosti, tj. pridobivanje potrebnega znanja in spretnosti za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo. V praksi to pomeni, da v šoli: razvojno načrtujemo delo s poudarkom na izboljšanju kakovosti učenja in poučevanja, izvajamo načrtovane dejavnosti ter sproti spremljamo proces in doseganje ciljev, ob koncu vsakega šolskega leta in razvojnega, tj. 3- do 5-letnega obdobja ovrednotimo doseganje ciljev in o tem poročamo ter na osnovi ugotovitev opredelimo ukrepe, ki jih upoštevamo pri nadaljnjem načrtovanju.
Temeljni namen ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti (UZK) s samoevalvacijo je izboljšanje učenja in poučevanja. Tako smo se pri razvojnem načrtovanju primarno osredotočili na določanje razvojnih ciljev za ohranjanje ali izboljšanje kakovosti na področju učenja in poučevanja, to je:
 |
dosežkov učencev v razvoju in učenju, |
|
profesionalnega učenja in delovanja učiteljev ter |
|
varnega in spodbudnega učnega okolja. |
Ob pripravi na izvedbo ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo smo na pedagoških konferencah pripravili analizo stanja in ob predpostavljenih področjih, ki jih UZK opredeljuje, opredelili standarde, kazalnike, cilje in dejavnosti, s pomočjo katerih bomo le-te tudi poskušali tudi uresničiti; ter določili merila, ki nam bodo usmeritve za izvedbo samoevalvacije. Na podlagi tega je nastal triletni Program razvoja kot samostojni dokument ter akcijski načrt za šolsko leto 2026/2027.
Doseganje ciljev s posameznih področij v okviru zastavljenih dejavnosti bo vključeno tako v sam pouk, izvajanje obveznih izbirnih predmetov, v izvajanje razširjenega programa, kakor tudi v izvajanje številnih projektov. Ob koncu šolskega leta bo izvedena samoevalvacija doseženih ciljev, ki nam bo služila za načrtovanje ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti za prihodnje šolsko leto.
Med prednostnimi cilji je formativno spremljanje učenčevega napredka. S pomočjo elementov formativnega spremljanja želimo povečati aktivno vlogo učencev pri pouku, razvijati samostojnosti učencev pri vrednotenju lastnih dosežkov in izboljšati dosežke na podlagi samovrednotenja in povratne informacije, hkrati pa s tem želimo izboljšati učenčeve učne dosežke.
Formativno spremljanje učenčevega napredka bodo aktivno izvajali Mateja Nudl, Milena Kokol, Metka Caf, Martina Škrlec, Alenka Dominik, Silvija Špindler, Barbara Waldhütter, Lavra Bukšek Kreft, Barbara Breznik, Eva Vivola in Sandra Hlebič, in sicer na način, da se izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa najmanj enoletno dokumentira po načelih in elementih formativnega spremljanja v obsegu najmanj 15 ur neposrednega dela z udeleženci izobraževanja in z enkratno predstavitvijo rezultatov na pedagoški konferenci ali v strokovnih aktivih ali skupinah z najmanj desetimi strokovnimi delavci.
Tudi v letošnjem šolskem letu smo si med uporabo sodobnih metod in oblik dela zadali, da aktivno v vzgojno-izobraževalni proces vnašamo elemente gledališke pedagogike. Gledališka pedagogika je metoda, ki z uporabo gledaliških tehnik spodbuja ustvarjalnost, izražanje in socialne veščine učencev. S pomočjo improvizacije, igre vlog, telesnega izražanja in dramatizacije besedil učenci razvijajo samozavest, komunikacijske spretnosti ter empatijo. Ta pristop omogoča aktivno učenje, kjer učenci skozi igro raziskujejo svet okoli sebe, gradijo medsebojne odnose in se učijo sodelovanja. V pouk bomo te metode vključevali pri različnih predmetih, kot so slovenski jezik, spoznavanje okolja in umetnost, ter redno evalvirali njihov vpliv na učence. Rezultate bomo predstavljali na aktivih, kjer bomo izmenjevali izkušnje in prilagajali pristop potrebam posameznih razredov. Gledališko pedagogiko bodo izvajali: Martina Škrlec, Lavra Bukšek Kreft, Mateja Nudl, Alenka Dominik, Silvija Špindler, Aleksandra Kuntner, Mojca Ozmec, Barbara Breznik, Tadeja Kunej in Sandra Hlebič. |
|
