Koncept prepoznavanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi (v nadaljevanju Koncept) se je leta 2020 posodobil na področju prepoznavanja nadarjenih in poteka v treh stopnjah:
1. stopnja: Opazovanje in nominacija potencialno nadarjenih učencev.
Prvi korak te stopnje se začne že v vrtcu – to je opazovanje otrok z visokim potencialom, kar se potem nadaljuje v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju in tudi kasneje, ko učitelj pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu sistematično opazuje učence in si prizadeva prepoznati tiste, ki kažejo znake nadarjenosti.
Drugi korak je nominacija potencialno nadarjenih učencev. Nominacija se praviloma izvede kadarkoli od 2. do 8. razreda. Učitelj ali drugi kompetentni strokovni delavec lahko nominira učenca, ki po njegovi presoji izrazito presega vrstnike na enem ali več področjih nadarjenosti – o tem obvesti razrednika. O nominaciji odloči oddelčni učiteljski zbor. O tem, da je bil učenec nominiran razrednik skupaj s strokovnim delavcem, ki je učenca nominiral, seznani starše.
Po nominaciji prične učenec dokumentirati svoje delo in dosežke v mapi dosežkov. Na razredni stopnji mapo dosežkov praviloma hrani razrednik, kasneje pa učitelji posameznih predmetov, v zadnji triadi pa učenec sam.
Starši ne morejo neposredno predlagati nominacije svojih otrok, lahko pa učitelja opozorijo na morebitne znake nadarjenosti svojega otroka.
2. stopnja: Razvijanje potenciala
Ta stopnja se začne takoj po nominaciji in traja ves čas šolanja. Njen cilj je razvijanje učenčeve motivacije za področja, kjer kaže največji potencial. Učenec mora biti samoiniciativno prizadeven. Vključi se lahko v dodatni pouk, ustrezne interesne dejavnosti, se udeležuje tekmovanj iz znanja, sodeluje na natečajih ...
Pri rednem pouku in v okviru razširjenega in izbirnega dela programa osnovne šole se delo zanj diferencira, individualizira in personalizira. Prav tako učitelji nudijo učencu pomoč pri vodenju mape dosežkov.
Ob koncu vsakega šolskega leta se s pomočjo mape dosežkov opravi evalvacija dosežkov. Evalvacijske sestanke z učencem in starši organizira razrednik.
3. stopnja: Identifikacija nadarjenih učencev
To stopnjo izvedemo, ko presodimo, da so imeli nominirani učenci dovolj možnosti za izkazovanje svojih potencialov. Odločitev o tem, kdaj se za posameznega nominiranega učenca začne proces identifikacije, je odvisna predvsem od njegove motivacije, aktivnosti, dosežkov, ki jih je možno ovrednotiti v primerjavi z dosežki ostalih učencev iste starosti. Proces identifikacije se praviloma začne proti koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja in ga zaključimo najkasneje v šolskem letu, ko otrok obiskuje 8. razred.
Identifikacijo vodi šolska svetovalna služba, ki mora pred pričetkom postopka pridobiti pisno soglasje staršev. Identifikacija poteka v treh korakih:
 |
1. korak: zbiranje informacij o nominiranih učencih - psihološki testi sposobnosti, ustvarjalnosti, mapa dosežkov, ocenjevalne lestvice, izjemni dosežki (1.-3. mesto na državnih tekmovanjih ali zlata in srebrna priznanja, udeležba na mednarodnih tekmovanjih, na državni ravni nagrajena raziskovalna naloga, izjemni dosežki na umetniških, strokovnih, znanstvenih ali športnih področjih); |
|
2. korak: vrednotenje zbranih informacij po kriterijih za identifikacijo; |
|
3. korak: obravnava ovrednotenih informacij in odločitev o identifikaciji s strani oddelčnega učiteljskega zbora. |
Ob zaključku identifikacije šola oblikuje poročilo o prepoznani nadarjenosti, ki ga učencu in staršem izroči razrednik. Učenec nadaljuje z vodenjem mape dosežkov, šola pa za učenca pripravi personalizirani načrt vzgojno-izobraževalnega dela (PeNaD).
Temeljna načela dela z identificiranimi nadarjenimi učenci:
|
širitev in poglabljanje temeljnega znanja, |
|
hitrejše napredovanje v procesu učenja, |
|
razvijanje ustvarjalnosti, |
|
uporaba višjih oblik učenja, |
|
uporaba sodelovalnih oblik učenja, |
|
upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov, |
|
upoštevanje individualnosti, |
|
spodbujanje samostojnosti in odgovornosti, |
|
skrb za celostni osebnostni razvoj, |
|
raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem, |
|
uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji oziroma drugimi izvajalci programa, |
|
skrb za to, da so nadarjeni učenci v svojem razrednem in šolskem okolju ustrezno sprejeti, |
|
ustvarjanje možnosti za občasno druženje glede na njihove posebne potrebe in interese. |
Predlogi za oblike dela z nadarjenimi učenci:
|
notranja, zunanja, fleksibilna diferenciacija, |
|
medpredmetno zasnovane naloge, |
|
prevodi besedil, |
|
izdelava nalog za preverjanje znanja, |
|
vodenje učne ure ali dela učne ure, |
|
asistenca učitelju, |
|
demonstrator pri poskusih, |
|
seminarske, raziskovalne naloge, |
|
projektno delo, |
|
sodelovanje na šolskih prireditvah, |
|
natečaji, lastna razstava, |
|
izbirni predmeti, interesne dejavnosti, |
|
priprava za udeležbo na tekmovanjih, dodatni pouk, |
|
izjemoma hitrejše napredovanje (akceleracija) |
|
svetovanje učencem in staršem; svetovanje pri izbiri poklica. |
V šolskem letu 2025/20256 imamo 8 identificiranih nadarjenih učencev, za katere se bodo pripravili individualizirani programi dela.
Ob zaključku šolskega leta 2024/2025 smo evidentirali 9 učencev kot morebitno nadarjene učence oz. smo izvedli po Konceptu 1. stopnjo - nominacijo potencialno nadarjenih učencev. V letošnjem šolskem letu bomo za te učence pričeli z 2. stopnjo – razvijanje potenciala in z dokumentiranjem dosežkov v mapi dosežkov.
|
|
